2025 Sintetična biologija za optimizacijo kmetijskega pridelka: Trendi tržišča, napovedi rasti in strateški vpogledi. Raziskujte ključne tehnologije, regionalne voditelje in priložnosti, ki oblikujejo naslednjih pet let.

• Upravni povzetek in pregled tržišča
• Ključni tehnološki trendi v sintetični biologiji za kmetijstvo
• Konkurenčno okolje in vodilni igralci
• Velikost tržišča, napovedi rasti in analiza CAGR (2025–2030)
• Regionalna analiza: Severna Amerika, Evropa, Azijsko-pacifiška regija in nastajajoča tržišča
• Izzivi, tveganja in regulativne posledice
• Priložnosti in strateške priporočila
• Prihodnji obzorji: Inovacije in gonilne moči tržišča do leta 2030
• Viri in reference

Upravni povzetek in pregled tržišča

Sintetična biologija revolucijo optimizira kmetijske pridelke, saj omogoča natančne genetske modificirane in oblikovanje novih bioloških sistemov za povečanje produktivnosti, odpornosti in učinkovitosti virov. Leta 2025 globalno tržišče sintetične biologije v kmetijstvu doživlja močno rast, ki jo spodbuja naraščajoča povpraševanja po hrani, pritiski zaradi podnebnih sprememb in potreba po trajnostnih kmetijskih praksah. Sektor izkorišča napredna orodja za urejanje genov, kot je CRISPR, ter inženirske mikrobne rešitve za izboljšanje rastlinskih lastnosti, vpijanje hranil in odpornosti na škodljivce in bolezni.

Po podatkih Grand View Research naj bi globalno tržišče sintetične biologije doseglo 35,7 milijarde USD do leta 2027, pri čemer kmetijstvo predstavlja pomemben in hitro rastoč segment. Uporaba sintetične biologije v kmetijstvu naj bi do leta 2025 rasla s povečanjem letne rasti (CAGR) več kot 25%, kot navaja MarketsandMarkets. Ključni dejavniki vključujejo sprejem genetsko inženirskih pridelkov z izboljšanim potencialom pridelka, razvoj sintetičnih bioloških gnojil in ustvarjanje pridelkov, ki so sposobni prenašati abiotične stresne dejavnike, kot so suša in slanost.

Glavni industrijski igralci, vključno z Bayer AG, Syngenta in Ginkgo Bioworks, močno vlagajo v R&D, da bi komercializirali rešitve sintetične biologije prilagojene kmetijstvu. Te inovacije segajo od žit, ki fiksirajo dušik, do pridelkov inženirskih za večjo fotosintetsko učinkovitost. Start-upi in raziskovalne ustanove prav tako prispevajo k dinamičnemu okolju, pri čemer partnerstva in sodelovanja pospešujejo prenos odkritij sintetične biologije v terenske aplikacije.

• Povečane donose pridelkov z natančnimi genetskimi modifikacijami
• Razvoj sintetičnih mikrobenih konsorcijev za izboljšano zdravje tal
• Zmanjšanje kemičnih vhodov preko inženirane odpornosti na škodljivce in bolezni
• Izboljšana odpornost pridelkov na okoljske obremenitve

Kljub obetavni perspektivi se tržišče sooča z izzivi, kot so regulativna negotovost, javno sprejemanje in kompleksnosti intelektualne lastnine. Vendar pa naj bi nadaljnji razvoj politik in naraščajoče naložbe v trajnostno kmetijstvo podpirale nadaljnjo rast. Na kratko, sintetična biologija se zdi, da bo imela ključno vlogo pri optimizaciji kmetijskih pridelkov, reševanju globalne prehranske varnosti in napredovanju trajnostnih kmetijskih praks do leta 2025 in naprej.

Ključni tehnološki trendi v sintetični biologiji za kmetijstvo

Sintetična biologija hitro preoblikuje optimizacijo kmetijskih pridelkov, saj omogoča natančne genetske modifikacije in razvoj novih bioloških sistemov, prilagojenih za izboljšanje pridelkov. Leta 2025 več ključnih tehnoloških trendov oblikuje to področje, kar spodbujajo napredek v urejanju genov, računalniški biologiji in visoko-prečkovnem fenotipiziranju.

• CRISPR in orodja za urejanje genov naslednje generacije: Sprejem CRISPR-Cas sistemov in drugih naprednih orodij za urejanje genov pospešuje ustvarjanje pridelkov z izboljšanimi lastnostmi pridelka, kot so večja fotosintetska učinkovitost, odpornost na sušo in učinkovita raba hranil. Podjetja, kot so Bayer in Corteva Agriscience, izkoriščajo te tehnologije za razvoj visoko-donosnih sort semen.
• Večkratno združevanje lastnosti: Sintetična biologija omogoča hkratno uvajanje več koristnih lastnosti v eno sorto pridelka. Ta pristop se uporablja za združevanje genov za povečan pridelek z odpornostjo na škodljivce in bolezni, kar zmanjšuje potrebo po kemičnih vhodih in podpira trajnostno intenzifikacijo (Syngenta).
• Inženiring mikrobioma: Inženiring mikrobioma, povezanega z rastlinami, postaja pomembna strategija za optimizacijo pridelka. Start-upi in raziskovalne ustanove razvijajo sintetične mikroben konsorcije, ki izboljšujejo vpijanje hranil, spodbujajo rast in povečujejo odpornost na stres. Na primer, Ginkgo Bioworks sodeluje z kmetijskimi partnerji pri razvoju prilagojenih mikrobenih rešitev za velike pridelke.
• Odkritje lastnosti, ki ga vodi umetna inteligenca: Umetna inteligenca in strojno učenje se integrirata s platformami sintetične biologije za pospešitev identifikacije genov in regulatornih elementov, povezanih s pridelkom. Te računalniške orodja omogočajo hitro in siliko analizo ter napovedno modeliranje, kar znatno skrajša razvojni cikel za nove lastnosti visoko pridelka (Boston Consulting Group).
• Avtomatizirano visoko-prečkovno fenotipiziranje: Robotika in senzorji omogočajo obsežno, natančno merjenje delovanja rastlin pod različnimi pogoji. Ta pristop bogat s podatki podpira validacijo in dodelavo intervencij sintetične biologije ter zagotavlja, da se pridelki, ki so prisotni v laboratoriju, prenesejo v resnične kmetijske okolje (Lemnatec).

Ti tehnološki trendi se združujejo, da ustvarijo novo paradigmo v optimizaciji kmetijskih pridelkov, pri čemer je sintetična biologija v središču strategij za izboljšanje prihodnjih pridelkov. Ko se regulativni okviri razvijajo in partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem širijo, se pričakuje, da se bo ritem inovacij pospešil, kar bo privedlo do pomembnih povečanj produktivnosti v globalnem kmetijstvu do leta 2025 in naprej.

Konkurenčno okolje in vodilni igralci

Konkurenčno okolje za sintetično biologijo v optimizaciji kmetijskih pridelkov se hitro razvija, kar ga spodbuja naraščajoče povpraševanje po trajnostni pridelavi hrane in potreba po reševanju težav zaradi podnebnih sprememb. Leta 2025 ima tržišče značilnosti mešanice uveljavljenih agritek gigantskih podjetij, inovativnih start-upov v sintetični biologiji in strateških sodelovanj med akademskimi in industrijskimi partnerji. Ključni igralci izkoriščajo napredna orodja za urejanje genov, inženiring mikroorganizmov in podatkovno usmerjene pristope za povečanje produktivnosti pridelkov, odpornosti in učinkovitosti virov.

Vodilni igralci

• Bayer AG: Skozi svojo divizijo za kmetijske znanosti je Bayer prevladujoča sila, ki močno vlaga v platforme sintetične biologije za razvoj semen naslednje generacije in rešitev za biološko zaščito pridelkov. Partnerstva podjetja z firmami sintetične biologije in raziskovalnimi institucijami so pospešila komercializacijo inženirskih mikroorganizmov in genetsko spremenjenih pridelkov.
• Corteva Agriscience: Corteva napreduje v aplikacijah sintetične biologije za optimizacijo pridelka, osredotoča se na razvoj lastnosti in mikrobične obdelave semen. Njihova sodelovanja z start-upi sintetične biologije in akademskimi laboratoriji so privedla do novih izdelkov, usmerjenih v fiksacijo dušika in odpornost na sušo.
• Ginkgo Bioworks: Kot specialist za sintetično biologijo, Ginkgo Bioworks sodeluje z glavnimi agribiznisi pri oblikovanju mikroorganizmov, ki izboljšajo vpijanje hranil in rast rastlin. Pristop platforme podjetja in sposobnosti za inženiring organizmov z visokimi prečninskimi sposobnostmi ga uvrščajo med ključne omogočevalce v sektorju.
• Pivot Bio: Pivot Bio je komercializiral inženirske mikrobne rešitve, ki nadomeščajo sintetična dušikova gnojila, kar neposredno izboljšuje donose pridelkov in trajnost. Njihovi izdelki so že v uporabi na milijonih hektarjev v ZDA, podjetje pa še naprej širi svoj portfelj in globalno prisotnost.
• Syngenta Group: Syngenta vlaga v sintetično biologijo za razvoj bioloških produktov in genetsko spremenjenih pridelkov, pri čemer se osredotoča na stabilnost pridelka v spremenljivih okoljskih pogojih. R&D pipeline podjetja vključuje partnerstva s podjetji sintetične biologije in javnimi raziskovalnimi organizacijami.

Med drugim znanimi igralci so Indigo Ag, Benson Hill in Evologic Technologies, ki vsak prispevajo edinstvenim pristopom k mikrobnim in genetskim izboljšavam pridelkov. Konkurenčno okolje dodatno oblikujejo investicije tveganega kapitala, vladno financiranje in regulativni dogodki, kar spodbuja dinamično okolje za inovacije in rast tržišča v letu 2025.

Velikost tržišča, napovedi rasti in analiza CAGR (2025–2030)

Globalno tržišče za aplikacije sintetične biologije v optimizaciji kmetijskih pridelkov je pripravljeno na močno širitev med letoma 2025 in 2030, kar spodbujajo naraščajoče povpraševanje po hrani, pritiski zaradi podnebnih sprememb in potreba po trajnostnimi rešitvami kmetijstva. Leta 2025 je predvidena velikost tržišča v višini približno 4,2 milijarde USD, pri čemer bosta Severna Amerika in Evropa vodili v sprejetju zaradi napredne infrastrukture R&D in podpornih regulativnih okvirov. Pričakuje se, da bo Azijsko-pacifiška regija doživela najhitrejšo rast, kar bo poganjalo velika kmetijska gospodarstva in naraščajoče naložbe v biotehnologijo.

Po podatkih Grand View Research naj bi širše tržišče sintetične biologije raslo s CAGR 24,5% od leta 2023 do 2030. Znotraj tega pa se segment, osredotočen na optimizacijo kmetijskih pridelkov—ki vključuje inženirske pridelke, manipulacijo s tlemi mikrobioma in natančno urejanje genov—napoveduje, da bo prehitel celotno tržišče, saj se CAGR ocenjuje na 26–28% v obdobju 2025–2030. Ta pospešek je pripisan hitri komercializaciji semen, ki so bila genetsko spremenjena, sintetičnim biološkim gnojilom in pridelkom, odpornih na škodljivce.

Ključni dejavniki vključujejo naraščajoče sprejemanje CRISPR in drugih tehnologij za urejanje genov, ki omogočajo natančna izboljšanja lastnosti za odpornost na sušo, učinkovitost hranil in odpornost na škodljivce. Tržišče prav tako koristi od strateških sodelovanj med agribio-tehnološkimi podjetji in glavnimi agribiznisi ter podpornih vladnih pobud, usmerjenih v prehransko varnost in trajnostno kmetijstvo. Na primer, Bayer AG in BASF SE sta oba napovedala znatne naložbe v platforme sintetične biologije, ki ciljajo na izboljšanje pridelka.

Do leta 2030 se pričakuje, da bo vrednost tržišča za sintetično biologijo v optimizaciji kmetijskega pridelka presegla 13,5 milijarde USD, kar odraža tako širitev obstoječih rešitev kot uvedbo pridelkov naslednje generacije. Azijska-pacifiška regija, ki jo vodita Kitajska in Indija, naj bi prispevala več kot 35% globalnih prihodkov na tržišču do leta 2030, po podatkih MarketsandMarkets. Rasti sektorja dodatno prispeva naraščajoče vlaganje tveganega kapitala in partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem, ki se osredotočajo na trajnostno pridelavo hrane.

• Velikost tržišča leta 2025: ~4,2 milijarde USD
• Napoved za leto 2030: >13,5 milijarde USD
• CAGR 2025–2030: 26–28%
• Azijsko-pacifiška regija se hitro razvija

Regionalna analiza: Severna Amerika, Evropa, Azijsko-pacifiška regija in nastajajoča tržišča

Sprejemanje in vpliv sintetične biologije za optimizacijo kmetijskih pridelkov se precej razlikuje po Severni Ameriki, Evropi, Azijsko-pacifiški regiji in nastajajočih tržiščih, kar je oblikovano s strani regulativnih okolij, ravni naložb in lokalnih kmetijskih potreb.

Severna Amerika ostaja svetovni vodja na področju aplikacij sintetične biologije za kmetijstvo, kar je rezultat robustnih R&D ekosistemov, podpornih regulativnih okvirjev ter znatnih naložb tveganega kapitala. ZDA so še posebej hitro komercializirale genetsko spremenjene pridelke in mikrobne obdelave tal, namenjene povečanju pridelka in odpornosti. Podjetja, kot sta Ginkgo Bioworks in Bayer (prek svojih ameriških operacij), so v ospredju, saj izkoriščajo sintetično biologijo za razvoj dušik-fiksirnih mikroorganizmov in pridelkov, odpornih na škodljivce. Po podatkih Grand View Research je Severna Amerika predstavljala več kot 35% deleža globalnega tržišča sintetične biologije v kmetijstvu v letu 2024, kar je trend, ki se pričakuje, da bo nadaljevan tudi v letu 2025.

Evropa kaže bolj previden pristop, z strogo regulativno nadzornico in javnim skepticizmom glede genetsko spremenjenih organizmov (GSO). Vendar pa strategija Evropske unije “od kmetije do mize” in povečano financiranje trajnostne kmetije spodbujata raziskave o nekem GMO sintetičnih bioloških rešitvah, kot so natančna fermentacija in biostimulanti. Vodilne raziskovalne institucije in podjetja, vključno z BBSRC v Veliki Britaniji in BASF v Nemčiji, se osredotočajo na mikrobične konsorcije in inženiring encimov za povečanje produktivnosti pridelkov ob izpolnjevanju regulativnih zahtev. Rasti trga v tej regiji je stabilna, a počasnejša, pri čemer je uporaba osredotočena predvsem na visokovezične pridelke in sistem organskih kmetij.

• Azijsko-pacifiška regija doživlja hitro rast, kar spodbujajo demografski pritiski, skrbi glede prehranske varnosti in vladne pobude v državah, kot so Kitajska, Indija in Avstralija. Kitajska politika “Moderna kmetija” in naložbe podjetij, kot je Syngenta, pospešujejo uvedbo orodij sintetične biologije za izboljšanje pridelkov in odpornosti na stres. Pričakuje se, da bo ta regija imela najvišji CAGR za sintetično biologijo v kmetijstvu do leta 2025, kot navaja MarketsandMarkets.
• Nastajajoča tržišča v Latinski Ameriki in Afriki so še v zgodnji fazi, saj uvajanje omejujejo omejena infrastruktura in regulativna negotovost. Vendar pa partnerstva z globalnimi biotehnološkimi podjetji in mednarodnimi organizacijami, kot je CGIAR, uvajajo rešitve na osnovi sintetične biologije za osnovne pridelke, ki si prizadevajo odpraviti razpoke v pridelkih in povečati odpornost na podnebne spremembe.

Na splošno, medtem ko Severna Amerika in Azijsko-pacifiška regija spodbujata širitev trga, Evropa in nastajajoča tržišča oblikujejo pot sintetične biologije v kmetijstvu skozi regulativni vpliv in ciljno inovacijo.

Izzivi, tveganja in regulativne posledice

Sintetična biologija nudi pomembno obljubo za optimizacijo kmetijskih pridelkov z omogočanjem natančnih genetskih modifikacij, razvoja novih lastnosti in povečane učinkovitosti virov. Vendar pa se uvajanje sintetične biologije v kmetijstvo sooča s kompleksnim okoljem izzivov, tveganj in regulativnih obravnav, ki bi lahko vplivala na njeno sprejetje in规模 v letu 2025 in naprej.

Tehnični in biološki izzivi

• Stabilnost in uspešnost lastnosti: Inženirane lastnosti morda ne bodo dosledno izražene tako, kot je bilo predvideno, v različnih okoljskih pogojih, kar lahko vodi do nepredvidljivih rezultatov pridelka. Kompleksnost rastlinskih genomov in interakcije genov z okoljem lahko rezultirajo v off-target učinkih ali zmanjšani učinkovitosti lastnosti skozi čas.
• Sprejemljivost: Prevajanje laboratorijskih uspehov v aplikacije na terenu ostaja ovira. Mnogo rešitev sintetične biologije izkazuje obljubo v nadzorovanih okoljih, vendar se soočajo z izzivi, povezanimi z sprejemljivostjo, stroški in integracijo z obstoječimi kmetijskimi praksami.

Tveganja in javno mišljenje

• Bioskušnost: Izdaja genetsko inženirskih organizmov v odprta okolja dviguje pomisleke glede prenosa genov na divje sorodnike, nenamernih ekoloških vplivov in možnosti ustvarjanja novih škodljivcev ali patogenov. Ta tveganja zahtevajo robustne strategije za zadrževanje in spremljanje.
• Sprejemanje potrošnikov: Javni skepticizem glede genetsko spremenjenih organizmov (GSO) se nadaljuje, in sintetična biologija bi lahko bila izpostavljena podobnemu ali povečanju pregledu. Jasna komunikacija in angažiranje zainteresiranih strani sta ključnega pomena za gradnjo zaupanja in sprejemanje na trgu.

Regulativne posledice

• Regulativna negotovost: Regulativni okviri za sintetično biologijo v kmetijstvu so v razvoju in se precej razlikujejo med regijami. V ZDA ameriško ministrstvo za kmetijstvo in agencija za varovanje okolja posodabljata smernice za obravnavo novih tehnik vzreje, medtem ko Evropska komisija ohranja bolj previden pristop, pogosto klasificira gensko spremenjene pridelke v stroge regulacije GSO.
• Intelektualna lastnina in dostopnost: Lastniška narava orodij in lastnosti sintetične biologije lahko ustvarja ovire za male kmete in države v razvoju, kar dviga pomisleke glede enakega dostopa in delitve koristi.
• Sledenje in označevanje: Ko izdelki, derivati iz sintetične biologije, vstopajo na trg, regulatori razmišljajo o zahtevah za sledenje in označevanje, da zagotovijo preglednost in omogočijo obveščene odločitve potrošnikov.

Reševanje teh izzivov bo zahtevalo usklajene napore med deležniki v industriji, regulatorji in znanstveno skupnostjo za razvoj robustnih protokolov za oceno tveganja, usklajevanje regulacij in spodbujanje javnega dialoga. Tempo prilagajanja regulacij in družbena sprejemljivost bosta ključna pri določanju poti sintetične biologije za optimizacijo kmetijskih pridelkov v letu 2025 in naprej.

Priložnosti in strateške priporočila

Uporaba sintetične biologije v optimizaciji kmetijskih pridelkov predstavlja pomembne priložnosti za deležnike v verigi vrednosti agri-hrane v letu 2025. Ko se globalna povpraševanja po hrani povečujejo in obdelovalne površine postajajo vse bolj redke, sintetična biologija ponuja inovativne rešitve za povečanje produktivnosti pridelkov, odpornosti in učinkovitosti virov. Ključne priložnosti vključujejo razvoj genetsko inženirskih pridelkov z izboljšano fotosintetsko učinkovitostjo, sposobnostmi fiksacije dušika in odpornosti na biotske in abiotične stresorje. Na primer, podjetja, kot sta Bayer in BASF, vlagajo v platforme sintetične biologije za ustvarjanje semen naslednje generacije, ki lahko uspevajo v zahtevnih okoljih in prinašajo višje donose z zmanjšanimi zahtevami po vhodu.

Strateško bi se morali deležniki osredotočiti na naslednje priporočila, da bi koristili revolucijo sintetične biologije v kmetijstvu:

• Sodelovalni projekti R&D: Ustvarjanje partnerstev med agritech podjetji, akademskimi institucijami in vladnimi agencijami lahko pospeši razvoj in komercializacijo rešitev sintetične biologije. Javno-zasebna sodelovanja, kot¹ so tista, ki jih spodbujajo USDA in Corteva Agriscience, so ključnega pomena za premostitev vrzeli med raziskavami in terensko uvedbo.
• Navigacija po regulativah in zagovarjanje: Proaktivno angažiranje z regulativnimi organi za oblikovanje znanstveno utemeljenih, preglednih okvirov je ključno. Nenehno spreminjajoče se regulativno okolje, zlasti v regijah, kot sta EU in Severna Amerika, zahteva, da se podjetja vlagajo v skladnost in zagovarjanje, da bi zagotovila pravočasno dostopnost na trg za izdelke sintetične biologije (Evropska agencija za varnost hrane).
• Razvoj izdelkov, usmerjenih na kmete: Prilagajanje inovacij sintetične biologije za reševanje specifičnih težav kmetov, kot so odpornost na sušo, odpornost na škodljivce in učinkovitost rabe hranil, bo spodbudilo sprejetje. Podjetja, kot je Syngenta, izkoriščajo povratne informacije kmetov za izboljšanje svojih potez sintetične biologije.
• Investicije v digitalno kmetijstvo: Integracija sintetične biologije s platformami digitalnega kmetijstva (npr. natančno kmetijstvo, oddaljeno zaznavanje) lahko maksimizira dobičke in optimizira vire. Strateška zavezništva z agtech podjetji, kot je The Climate Corporation, lahko izboljšajo odločanje, usmerjeno v podatke.

Za zaključek, konvergence sintetične biologije in napredne agtech v 2025 ponuja transformativno pot za trajnostno optimizacijo pridelkov. Deležniki, ki dajo prednost sodelovalnim inovacijam, angažiranju v regulativah in rešitvah, usmerjenim na kmete, so najbolje pozicionirani, da koristijo nastajajočim priložnostim na trgu in spodbujajo dolgoročno rast.

Prihodnji obzorji: Inovacije in gonilne moči tržišča do leta 2030

Prihodnji obzorji sintetične biologije v optimizaciji kmetijskih pridelkov do leta 2030 so oblikovani z hitrimi tehnološkimi napredki, evolucijo regulativnih okvirov in naraščajočim globalnim povpraševanjem po trajnostni pridelavi hrane. Ker je napoved ženitvenega števila na svetu skoraj 8,5 milijarde do leta 2030, se pritiski na povečanje produktivnosti pridelkov, hkrati pa z zmanjšanjem vpliva na okolje, povečujejo. Sintetična biologija—ki izkorišča oblikovanje in inženiring bioloških sistemov—ponuja transformativne rešitve za te izzive.

Ključne inovacije, ki naj bi poganjale trg, vključujejo razvoj orodij za urejanje genov naslednje generacije, kot so različice CRISPR-Cas in bazni urejevalniki, ki omogočajo natančne modifikacije rastlinskih genomov za izboljšanje donosa, odpornosti na stres in učinkovitosti rabe hranil. Podjetja, kot sta Bayer in Corteva Agriscience, močno vlagajo v te tehnologije, saj si prizadevajo ustvariti pridelke, ki lahko uspevajo v suboptimalnih razmerah in se upirajo škodljivcem z zmanjšanim zanašanjem na kemične vhodke.

Drug pomemben dejavnik je integracija sintetične biologije z platformami digitalnega kmetijstva. Napredna analitika podatkov, strojno učenje in oddaljeno zaznavanje se kombinirajo z inženirskimi biološkimi lastnostmi za optimizacijo časovnic setve, namakanja in upravljanja hranil v realnem času. Ta konvergenca naj bi pospešila donose in učinkovitost virov, kot je poudarjeno v nedavnih analizah McKinsey & Company.

Biološka fiksacija dušika je še posebej obetavno področje, pri čemer start-upi, kot je Pivot Bio, inženirajo mikroorganizme, ki omogočajo rastlinam samo gnojenje, kar zmanjšuje odvisnost od sintetičnih gnojil in zmanjšuje emisije toplogrednih plinov. Takšne inovacije naj bi pridobile na popularnosti, saj vlade in potrošniki zahtevajo bolj trajnostne prakse kmetovanja.

Rast trga prav tako spodbuja podporna regulativna prilagoditev. Ameriško ministrstvo za kmetijstvo in Evropska agencija za varnost hrane poenostavljata proces odobritve za genetsko spremenjene pridelke, kar naj bi pospešilo komercializacijo in stopenj sprejemanja (USDA, EFSA).

Po podatkih Grand View Research naj bi globalno tržišče sintetične biologije raslo s CAGR več kot 20% do leta 2030, pri čemer predstavljajo kmetijske aplikacije pomemben delež. Ko se inovacije nadaljujejo in se gonilne moči tržišča usklajujejo, se zdi, da bo sintetična biologija igrala ključno vlogo pri izpolnjevanju prihodnjih ciljev prehranske varnosti in trajnosti sveta.

Viri in reference

• Grand View Research
• MarketsandMarkets
• Syngenta
• Ginkgo Bioworks
• Corteva Agriscience
• Ginkgo Bioworks
• Lemnatec
• Pivot Bio
• Indigo Ag
• Benson Hill
• Evologic Technologies
• BASF SE
• CGIAR
• Evropska komisija
• Evropska agencija za varnost hrane
• McKinsey & Company